-
1 life
plural - lives; noun1) (the quality belonging to plants and animals which distinguishes them from rocks, minerals etc and things which are dead: Doctors are fighting to save the child's life.) življenje2) (the period between birth and death: He had a long and happy life.) življenje3) (liveliness: She was full of life and energy.) življenje4) (a manner of living: She lived a life of ease and idleness.) življenje5) (the period during which any particular state exists: He had many different jobs during his working life.) doba6) (living things: It is now believed that there may be life on Mars; animal life.) življenje7) (the story of a life: He has written a life of Churchill.) biografija8) (life imprisonment: He was given life for murder.) dosmrtna ječa•- lifeless- lifelike
- life-and-death
- lifebelt
- lifeboat
- lifebuoy
- life-cycle
- life expectancy
- lifeguard
- life-jacket
- lifeline
- lifelong
- life-saving
- life-sized
- life-size
- lifetime
- as large as life
- bring to life
- come to life
- for life
- the life and soul of the party
- not for the life of me
- not on your life!
- take life
- take one's life
- take one's life in one's hands
- to the life* * *[laif]nounživljenje; človeško življenje ( lives — življenja); figuratively življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model; economy trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanecto come to life — osvestiti se, roditi sefor life — dosmrten, za celo življenjeas large as life — v naravni velikosti; osebnoa new lease on life — novo življenje, nova življenjska silato take s.o.'s life — ubiti kogato seek s.o.'s life — streči komu po življenjuto take one's life in one's hands — igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kockoto the life — zvesto, natančno (upodobiti)walk of life — družben položaj, poklicart still life — tihožitjeupon my life! — pri moji duši!to stake one's life on s.th. — glavo staviti za kaj -
2 lifetime
noun (the period of a person's life: He saw many changes in his lifetime.) življenjska doba* * *[Láiftaim]nounživljenjska dobaonce in a lifetime — enkrat v življenju, zelo redko -
3 living
1) (having life; being alive: a living creature; The aim of the project was to discover if there was anything living on Mars.) živ2) (now alive: the greatest living artist.) živeč* * *I [líviŋ]adjectiveživ, živeč, življenjski, živahen; verenII [liviŋ]nounživljenje, preživljanje, vsakdanji kruh; ecclesiastic dohodek, nadarbinato make a living out of — preživljati se s čim, živeti od česa -
4 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
5 sign
1. noun1) (a mark used to mean something; a symbol: is the sign for addition.) znamenje2) (a notice set up to give information (a shopkeeper's name, the direction of a town etc) to the public: road-sign.) znak3) (a movement (eg a nod, wave of the hand) used to mean or represent something: He made a sign to me to keep still.) znamenje4) (a piece of evidence suggesting that something is present or about to come: There were no signs of life at the house and he was afraid they were away; Clouds are often a sign of rain.) znamenje2. verb1) (to write one's name (on): Sign at the bottom, please.) podpisati (se)2) (to write (one's name) on a letter, document etc: He signed his name on the document.) podpisati (se)3) (to make a movement of the head, hand etc in order to show one's meaning: She signed to me to say nothing.) pomigniti•- signpost
- sign in/out
- sign up* * *I [sáin]nounznak, znamenje; pismeni znak; signal; pomig, kretnja, mahanje z roko; astronomy živalski krog; čudežno znamenje na nebu; music & mathematics predznak, interpunkcija; simbol, tajna oznaka, značilna poteza; podpis; izvesek, napis (krčme, brivnice itd.); medicine simptomsign and countersign — tajni znak(i) za sporazumevanje (zaveznikov), gesloa sign of decay — znak, znamenje propadanjaminus sign, negative sign — znak minus (-)plus sign — znak plus (+)to give s.o. a sign — dati komu znakto make no sign — ne se premakniti, nobenega znaka (življenja) ne dati od sebe, ne se branitito speak by signs — govoriti z znaki, s kretnjamiII [sain]transitive verb & intransitive verbzaznamovati, označiti; podpisati, signirati; figuratively zapečatiti; dati (komu) znak, pomigniti, namigniti, pomahati (z roko); commerce nameniti ( for za kaj); religion napraviti križ nad, blagoslovitihe signed to me to come — pomignil mi je, naj pridemto sign o.s. with the sign of the cross — podpisati se s križcemto sign on the dotted line — podpisati se na pikčasti črti, figuratively sprejeti pogoje, slepo slediti, suženjsko se pokoravati -
6 race
I 1. [reis] noun(a competition to find who or which is the fastest: a horse race.) dirka2. verb1) (to (cause to) run in a race: I'm racing my horse on Saturday; The horse is racing against five others.) dirkati2) (to have a competition with (someone) to find out who is the fastest: I'll race you to that tree.) tekmovati3) (to go etc quickly: He raced along the road on his bike.) drveti•- racer- racecourse
- racehorse
- racetrack
- racing-car
- a race against time
- the races II [reis]1) (any one section of mankind, having a particular set of characteristics which make it different from other sections: the Negro race; the white races; ( also adjective) race relations.) rasa2) (the fact of belonging to any of these various sections: the problem of race.) izvor3) (a group of people who share the same culture, language etc; the Anglo-Saxon race.) rasa•- racial- racialism
- racialist
- the human race
- of mixed race* * *I [réis]nountek, tekanje; figuratively potek, tek (časa, stvari, življenja itd.); hitra struja, tok reke, brzica; American rečno korito, jez, kanal; mlinski žleb, rake; sport dirka, tekma, tekmovanje (tekačev, konj, jadrnic itd.); figuratively tekmovanje, boj, borbarace boat sport tekmovalni čolnrace driver — voznik dirkalnega avtomobila, avtomobilski dirkačmotor-race — avtomobilska, motorna dirkamill-race — mlinski žleb, raketo go to the races — iti, hoditi na dirkefiguratively his race is run — življenje se mu je iztekloII [réis]intransitive verbdirkati, drveti, teči, hiteti; jadrati; meriti se v teku, v hitrosti ( with z), tekmovati ( with z), teči za stavo; iti s polno paro, z vso brzino (vijak, propeler itd.); redno prisostvovati konjskim dirkam, biti vnet gledalec konjskih dirka racing man — ljubitelj konjskega športa.the blood raced to his head — kri mu je planila v glavo; transitive verb pognati v dir, v tek; dreviti; meriti se, tekmovati v teku itd. s kom; jahati (konja) v dirki; dohitetiIII [réis]nounrasa; pleme, pasma; poreklo, rod; zoology & botany vrsta, razred; rod, vrsta ljudi z neko skupno potezo; rasna lastnostrace suicide — rasni samomor (zaradi nazadovanj rojstev itd.)IV [réis]nounkoren (ingverja) -
7 style
1. noun1) (a manner or way of doing something, eg writing, speaking, painting, building etc: different styles of architecture; What kind of style are you going to have your hair cut in?; a new hairstyle.) slog2) (a fashion in clothes etc: the latest Paris styles; I don't like the new style of shoe.) moda3) (elegance in dress, behaviour etc: She certainly has style.) stil2. verb1) (to arrange (hair) in a certain way: I'm going to have my hair cut and styled.) modno oblikovati2) (to design in a certain style: These chairs/clothes are styled for comfort.) oblikovati•- stylish- stylishly
- stylishness
- stylist
- in style* * *I [stáil]nounslog, stil, način (govora, pisanja, življenja itd.); dober, pravilen način; architecture slog; moda, model, kroj; sport stil, tehnika; uglajeno vedenje, fin način, okus, eleganca, imenitnost; (službeni) naslov, naziv, ogovarjanje, titula; economy juridically tvrdka, ime tvrdke; vrsta, kategorija; štetje časa (koledar); history pisalo, poetically pero ali svinčnik; igla (bakrorezna, gramofonska itd.); medicine sonda; kazalec sončne ure; printing stil pisanja in pravopisunder the style of — pod naslovom (imenom, firmo)that's the style! colloquially tako je (prav)!the matter is worth more than the style figuratively vsebina je več vredna kot oblikamy style is plain John Smith — moje ime je preprosto J. S.to put on style American colloquially delati se finegaII [stáil]transitive verbnazivati, ogovarjati, da(ja)ti naslov, titulirati, naslavljati, imenovati, označiti; narediti (zasnovati, ukrojiti) po najnovejši modi; economy American slang delati reklamo zathe King's eldest son is styled the Prince of Wales — najstarejši kraljev sin ima naslov P. of. W. (knez Valizije, valizijski princ)to style a new type of shoe — uvesti, spraviti v modo nov tip čevlja
См. также в других словарях:
življênje — a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzéti — vzámem dov., zavzêmi zavzemíte; zavzél; nam. zavzét in zavzèt (ẹ á) 1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: zavzeti bunker, utrdbo; to ozemlje so zavzeli skoraj brez boja / v naskoku, z naskokom zavzeti 2. priti na kak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlád — a o tudi ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nráv — in nràv nráva m (ȃ; ȁ á) zastar. 1. narava, čud: človek prepirljivega, šaljivega nrava / po svojem nravu je dober 2. nav. mn. navada: nravi tistega časa so bili zelo kruti / narodni nravi in običaji í ž (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabíti — bíjem dov., zabìl (í ȋ) 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgóden — dna o prid., zgódnejši (ọ̄) 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka dovolj, veliko časa: danes je zgoden; zgodna si za gledališče / zgodni potniki so že čakali na avtobus potniki, ki so bili zgodni 2. z glagolskim samostalnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika